O storitvi Google Iskanje knjig
• Pregled
• Misli in mnenja
• Splošna pomoč

Partnerski program
• Za založnike in avtorje
• Včlanite se zdaj
• Pomoč za partnerje

Knjižnični projekt
• Pregled
• Knjižnični partnerji
• Pomoč za knjižničarje

O storitvi Google Iskanje knjig

Zgodovina storitve Google Iskanja knjig

Najprej je bila storitev Google Iskanje knjig.

No, morda to ne drži popolnoma. Res pa je, da je ta projekt star toliko kot sam Google. Leta 1996 sta soustanovitelja Sergey Brin in Larry Page kot podiplomska študenta sodelovala pri raziskovalnem projektu, ki ga je podpiral projekt Stanfordske univerze za digitalizacijo knjižničnih zbirk. Njun cilj je bil, da bi digitalne knjižnične zbirke dejansko delovale. Zadevo sta si zamislila takole: ko bodo velike knjižnične zbirke digitalizirane, bodo ljudje uporabljali »spletnega pajka«, ki bo indeksiral vsebino knjig in analiziral povezave med njimi, pri čemer bo pomembnost in uporabnost posamezne knjige določil s spremljanjem števila in kakovosti citatov iz drugih knjig.

Spletni pajek, ki sta ga sestavila, se je imenoval BackRub, prav ta sveži pristop k tradicionalni analizi citatov pa je navdahnil Googlove algoritme PageRank – osrednjo tehnologijo iskanja, zaradi katere je Google natanko to, Google.

Že takrat sta si Larry in Sergey zamislila, da bodo lahko ljudje kjer koli svojo knjigo poiskali med vsemi knjigami na svetu. Vseeno pa si nista mislila, da bosta nekoč začela projekt, ki bo to zamisel pomagal zares uresničiti. Nekaj pomembnejših mejnikov:

[2002]

Majhna skupina googlerjev uradno lansira tajni projekt »knjige«. S strokovnjaki se začnejo pogovarjati o prihodnjih izzivih, začenši s preprostim, vendar odločilnim vprašanjem: kako dolgo bi trajalo, da bi optično prebrali vse knjige na svetu? Začuda se izkaže, da tega ne ve nihče. Kot je za Google značilno, se Larry Page odloči, da bo poskus izvedel na lastno pest. Skupaj z Marisso Mayer, eno izmed naših prvih produktnih vodij, sta si nekega dne v pisarni z metronomom dajala ritem, medtem ko sta metodično obračala liste tristo strani dolge knjige. Do konca knjige sta potrebovala 40 minut.

Skupina, navdušena nad izjemnimi projekti digitalizacije, ki so potekali po vsem svetu, na primer projekt Kongresne knjižnice American Memory, projekt Gutenberg, projekt Million Book in Univerzalna knjižnica, se je odpravila na vrsto obiskov, da bi se seznanili z njihovim načinom dela.

V okviru teh raziskovalnih poti se Larry Page obrne na Michigansko univerzo, svojo almo mater in pionirko digitalizacije knjižničnih zbirk, vključno s projektoma JSTOR in Making of America. Ko izve, da je čas za digitalizacijo sedmih milijonov knjig v univerzitetni knjižnici ocenjen na 1.000 let, predsednici univerze Mary Sue Coleman pove, da bi jim po njegovem mnenju z Googlovo pomočjo nalogo opravili v šestih.

[2003]

Član skupine odpotuje na dobrodelni knjižni sejem v Phoenixu v Arizoni, da bi nabavil knjige za testiranje nedestruktivnih tehnik optičnega branja. Po neštetih poskusih skupina razvije metodo optičnega branja, ki je bistveno nežnejša od trenutnih hitrih postopkov. Skupina je zadovoljna - knjige pa še bolj.

Hkrati programerji v skupini napredujejo pri razreševanju težavnih tehničnih vprašanj, na katera naletijo pri obdelavi informacij iz knjig z neobičajno velikostjo črk, nenavadnimi pisavami in drugimi nepričakovanimi posebnostmi – vse to v 430 različnih jezikih.

[2004]

Poslanstvo knjižnice Bodleian na Oxfordski univerzi, ki jo je leta 1602 ustanovil Sir Thomas Bodley, je bilo bilo od nekdaj, da služi ne le univerzitetni skupnosti, ampak vsemu svetu. Skupina obišče znano knjižnico in je navdušena nad toplim sprejemom.

Med sprehodom med policami knjižničarji pokažejo stoletja stare knjige, ki so bile le redko odprte. Prvič od takrat, ko je Shakespeare pisal svoja dela, se sanje o tem, da bi eksponentno razširili ozki krog literarnih učenjakov, ki so imeli dostop do teh knjig, zazdijo uresničljive.

Obisk je vzpodbuden, nadaljnji sestanki in razprave vodijo v formalno partnerstvo pri digitalizaciji enkratne zbirke knjižnice, ki obsega več kot en milijon javno dostopnih knjig iz 19. stoletja, opravljena pa naj bi bila v treh letih.

Medtem vrsta začetnih pogovorov z nekaterimi izmed največjih svetovnih založb začne prinašati rezultate. Larry in Sergey na frankfurtskem knjižnem sejmu v Nemčiji predstavita »Google Print«. Prve založbe, ki se pridružijo programu, so: Blackwell, Cambridge University Press, the University of Chicago Press, Houghton Mifflin, Hyperion, McGraw-Hill, Oxford University Press, Pearson, Penguin, Perseus, Princeton University Press, Springer, Taylor & Francis, Thomson Delmar in Warner Books.

Decembra objavimo začetek knjižničnega projekta »Google Print«, ki ga je omogočilo partnersko sodelovanje med Harvardom, Michigansko univerzo, newyorško javno knjižnico, Oxfordom in Stanfordom. Po ocenah zbirke vseh teh izjemnih knjižnic skupaj obsegajo več kot 15 milijonov knjig.

[2005]

Eno leto po začetku projekta Google Print se skupina vrne na frankfurtski knjižni sejem, kjer razkrije, da »Google Print« odslej sprejema partnerje iz osmih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Španije in Švice.

Skladno s svojim poslanstvom, to je organizirati informacije po svetu ter poskrbeti, da bodo dostopne in uporabne vsepovsod, Kongresni knjižnici doniramo 3 milijone dolarjev kot pomoč pri gradnji Svetovne digitalizirane knjižnice, ki bo omogočala spletni dostop do zbirke redkih in edinstvenih predmetov z vsega sveta. Poleg tega razširimo pilotski program optičnega branja na to knjižnico, kar zajema tudi digitalizacijo del velike zgodovinske vrednosti iz Kongresne pravne knjižnice.

Google program »Google Print« preimenuje v Google Iskanje knjig, ime, ki pravilneje kaže na to, kako ga ljudje uporabljajo. Skupina se odzove tudi na spor o knjižničnem projektu in se udeleži javne razprave o njegovih osnovnih načelih.

[2006]

Vganljivem govoru pred Ameriškim združenjem založnikov (Association of American Publishers – AAP) predsednica Michiganske univerze Mary Sue Coleman razloži, zakaj se je univerza odločila, da z nami sklene partnerstvo pri knjižničnem projektu, in poudari pomen digitalizacije knjig v luči naravnih katastrof, kakršen je hurikan Katrina. Na koncu doda: »Vedno smo verjeli v ta projekt.«

Marca se udeležimo londonskega knjižnega sejma, kjer nekateri založniški partnerji z nami delijo svoje dosedanje izkušnje.

Kmalu zatem povabimo svoje partnerje, naj nam povedo, ali želijo bralcem prodajati spletni dostop do knjig kar v brskalniku. To je prva izmed možnosti, ki jih razvijamo v tesnem sodelovanju z založniki, da bi jim pomagali preizkušati inovativne načine spletne prodaje knjig.

• Kraji v knjigi: Lepljenka, mešanje digitalnih virov z Zemljevidi uporabnikom omogoča brskanje po krajih, ki so omenjeni v besedilu (pozneje izdamo plast KML za Google Earth, ki deluje ravno obratno – uporabnik izbere lokacijo, mi pa na zemljevidu prikažemo z njim povezane knjige).
  
• Priljubljeni odlomki: Ustvarimo nov način za navigacijo po knjigah s sledenjem posameznemu odlomku po zbirki knjig.
• Moja knjižnica: Uporabnikom pomagamo izkoristiti moč Googlovega iskanja po njihovih osebnih knjižnih zbirkah. Uporabniki začnejo urejati svoje osebne knjižnice, recenzije in ocene ter jih deliti z drugimi.
• Nova domača stran (sprva samo v ZDA): Uporabnikom ponudimo več izhodiščnih točk za raziskovanje knjig v našem indeksu.